Suha koža ali kseroza se najpogosteje pojavi na predelih telesa, kjer je manj lojnic, ki proizvajajo naravna olja, in tam, kjer je koža bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom. Najpogostejši predeli so:
- Obraz – zlasti okoli oči in na licih, saj je tam koža bolj občutljiva.
- Roke – predvsem hrbtna stran dlani, kjer so roke pogosto izpostavljene vodi, milom in vremenskim vplivom.
- Komolci in kolena – ta mesta imajo debelejšo kožo in so bolj izpostavljena trenju, kar lahko povzroči izsušitev.
- Noge – zlasti goleni, kjer je manj lojnih žlez in je koža pogosto v stiku z oblačili, ki jo lahko dražijo.
- Stopala – predvsem petni del, kjer je koža lahko precej suha, kar vodi v razpoke in hrapavost.
Čeprav se suha koža lahko pojavi kjerkoli na telesu, so ti deli najpogostejši zaradi kombinacije zunanjih vplivov, manjše prisotnosti lojnih žlez in tanjše kože.
Suha koža na obrazu
Suha koža na obrazu, strokovno imenovana kseroza, se pojavi zaradi pomanjkanja vlage v epidermisu (zunanji plasti kože). To stanje je pogosto posledica zmanjšane funkcije hidrolipidnega plašča – naravne zaščitne plasti iz lipidov in vode. Ta zaščitni sloj preprečuje izgubo vlage, vendar lahko zunanji dejavniki, kot so hladen zrak in veter, povzročijo, da se koža na obrazu izsuši in postane groba na dotik.
Poleg vplivov iz okolja na suho kožo vpliva tudi zmanjšana aktivnost sebacealnih žlez (lojnic), ki proizvajajo naravna olja, imenovana sebum. Sebum maže kožo in jo ščiti pred izsušitvijo. Pri mnogih ljudeh, zlasti v zimskem času ali zaradi uporabe agresivnih čistil, ta žleze proizvedejo premalo sebuma. Rezultat je hrapava, napeta koža, ki jo pogosto spremlja občutek neprijetnega zategovanja, zlasti po umivanju obraza. Pomislite na občutek, ko si umijete roke z zelo vročo vodo – podobno lahko občutite tudi na obrazu, če je koža suha.
Pomemben dejavnik za suho kožo na obrazu je tudi poškodovana kožna bariera. Kožna bariera je sestavljena iz posebnih lipidov, ki tesnijo prostor med kožnimi celicami. Če je bariera poškodovana, vlaga hitreje izhlapeva iz kože, kar še poslabša suhost. V vsakdanjem življenju to lahko primerjamo s puščanjem vode iz luknjastega lonca – čim več lukenj ima, tem hitreje voda izteka. Podobno tudi pri koži – ko je bariera oslabljena, vlaga hitro izginja.
Posledično lahko suha koža povzroči deskvamacijo, kar pomeni, da se začnejo posamezne celice stratum corneuma (najbolj zunanje plasti kože) luščiti. To luščenje je včasih tako očitno, da ga opazimo kot majhne, bele luske na koži. Zaradi teh pojavov koža izgubi sijaj in postane videti utrujena, pogosto tudi manj prožna in bolj občutljiva na zunanje dejavnike.
Kseroza na rokah
Kseroza na rokah, strokovno imenovana kseroza, se pogosto pojavi zaradi pomanjkanja vlage v epidermisu, zunanji plasti kože. Epidermis deluje kot zaščitna bariera, ki preprečuje izhlapevanje vode in ščiti kožo pred škodljivimi zunanjimi dejavniki. Ko pa ta zaščita oslabi, vlaga hitro uhaja iz kože, kar povzroči suhost, občutek zategovanja in hrapavost kože na rokah.
Eden izmed ključnih dejavnikov za suho kožo na rokah je tudi poškodovan hidrolipidni sloj, tanek sloj sestavljen iz maščob in vode, ki ohranja kožo mehko in gladko. Hidrolipidni sloj deluje kot naravna pregrada proti izsušitvi, vendar pogosto pranje rok ali uporaba agresivnih čistil uničuje to naravno zaščito. Pomislite na kožo kot na gobico – če jo prepogosto močimo in nato pustimo na suhem, se začne krčiti in pokati.
Sebacealne žleze na rokah so manj aktivne kot na drugih delih telesa, kar pomeni, da je proizvodnja naravnega olja, imenovanega sebum, precej nižja. Sebum ohranja kožo mazljivo, vendar pa roke zaradi pogostega stika z vodo in milom nimajo dovolj tega olja. Zaradi tega roke izgubijo naravni sijaj, postanejo hrapave in lahko se pojavijo majhne razpoke.
Suha koža na rokah lahko vodi do deskvamacije, kar pomeni luščenje kože. Deskvamacija je proces, pri katerem se zgornje plasti kože stratum corneum odluščijo, kar pogosto povzroči opazne bele luske. Če to primerjamo z luskasto površino barve na lesu, kjer se barva kruši, podobno tudi koža na rokah postane luskasta in hrapava na dotik.
Poleg tega suha koža na rokah pogosto vključuje zmanjšano delovanje kožne bariere, kar pomeni, da koža izgubi sposobnost, da zadrži vlago in se zaščiti pred zunanjimi dejavniki. Ko je ta bariera poškodovana, je koža bolj dovzetna za draženje in srbenje, zlasti pozimi ali ob dolgotrajnem delu v vodi.
Morate si prebrati tudi članek kjer je 5 ključnih razizkav o suhi koži.
Kseroza komolcih in kolenih
Suha koža na komolcih in kolenih, strokovno imenovana kseroza, je pogosta zaradi debelejše in manj prožne kože na teh predelih. Ta območja so bolj nagnjena k hiperkeratozi, kar pomeni odebelitev stratum corneuma (najbolj zunanja plast kože) zaradi pritiska in trenja, ki ju povzroča gibanje. Hiperkeratoza lahko povzroči občutek hrapavosti in izsušenosti, saj dodatna plast celic preprečuje prodiranje vlage in aktivnih snovi iz negovalnih izdelkov.
Posebnost kože na komolcih in kolenih je, da tam deluje manj sebacealnih žlez, ki proizvajajo naravna olja, imenovana sebum. Sebum pomaga ohranjati kožo mehko in zaščiteno, toda zaradi pomanjkanja te naravne maščobe so komolci in kolena bolj izpostavljeni izsušitvi. To lahko primerjamo z usnjem, ki ga redno mažemo, da ohranja elastičnost – če ga zanemarimo, postane trdo in razpoka.
Kožna bariera na komolcih in kolenih je pogosto oslabljena zaradi stalnega gibanja in trenja, kar vodi v izgubo vlage in oslabitev zaščitne plasti. Kožna bariera deluje kot zaščitni ščit, ki preprečuje uhajanje vode in ščiti pred zunanjimi dražljaji, toda na teh predelih je zaradi stalne obremenitve pogosto ogrožena. Posledično se koža pogosto lupi, kar imenujemo deskvamacija – luščenje kožnih celic zaradi izsušitve in hrapavosti.
Suhost komolcev in kolen je posebej izrazita v hladnejših mesecih, ko nizke temperature in suh zrak še dodatno vplivajo na kožo. V zimskem času ljudje pogosto opazijo, da so ti predeli bolj zategnjeni, luskasti ali celo razpokani, saj nizka vlažnost v zraku še pospeši izhlapevanje vlage iz kože.
Nujno preberite Kako negovati suho kožo.
Suha koža na nogah
Suha koža na nogah, strokovno imenovana kseroza, se pojavi zaradi manjše prisotnosti sebacealnih žlez v tem predelu. Sebacealne žleze proizvajajo naravna olja, imenovana sebum, ki ščitijo kožo pred izgubo vlage in omogočajo, da ostane mehka. Na nogah je teh žlez manj, zato se suhost pojavlja pogosteje, še posebej na golenih, kjer je koža tanjša. Koža na nogah se zato lahko hitro posuši, postane hrapava in občutljiva.
Suhost kože na nogah je povezana tudi s poškodovano kožno bariero. Kožna bariera, sestavljena iz lipidov in vode, ohranja vlago znotraj kože in preprečuje draženje zaradi zunanjih vplivov. Ko ta bariera oslabi, vlaga hitreje izhlapeva, kar povzroča hrapavost in razpoke. To je podobno kot pri loncu vode na štedilniku brez pokrovke – voda hitreje izpari, ker ni zaščitena pred zunanjimi vplivi. Na koži pa zaradi izhlapevanja vlage pride do občutka napetosti in suhosti.
Pogosto je suha koža na nogah povezana z hiperkeratozo, kar pomeni, da se celice stratum corneuma (najbolj zunanje plasti kože) prekomerno kopičijo in tvorijo debelo, hrapavo plast. Hiperkeratoza je naraven odziv kože na suhost, vendar ta dodatna plast preprečuje prodor vlage, kar težavo še poslabša. Zato se noge pogosto zdijo bolj hrapave, še posebej pri gležnjih in stopalih, kjer pride do največjega trenja.
V hladnih mesecih se suha koža na nogah še poslabša zaradi nizke vlažnosti zraka in toplih oblačil, ki kožo drgnejo. Pomislite na tesne hlačne nogavice – lahko povzročijo draženje in izsušitev, saj koža ne diha in vlaga hitreje izhlapeva.
Suha koža na stopalih
Suha koža na stopalih, strokovno imenovana kseroza plantarne površine, je pogosta zaradi pomanjkanja sebacealnih žlez v tem predelu. Na stopalih je teh žlez izredno malo, kar pomeni, da se naravna olja ali sebum, ki bi ščitila kožo, skoraj ne proizvajajo. To vodi v hrapavost in razpoke, saj se stopala pod vplivom obremenitev in trenja izsušijo. Primer tega je občutek, ki ga imamo po dolgem dnevu v tesnih čevljih, ko so stopala pogosto suha in napeta.
Stopala so posebej občutljiva na hiperkeratozo, odebelitev stratum corneuma, ki je najbolj zunanja plast kože. Hiperkeratoza je naravna obramba kože proti nenehnemu pritisku in trenju, ki ga povzročajo hoja in dolgotrajno stanje. To dodatno plast pogosto vidimo kot trdo kožo na petah, ki postane suha in pogosto razpoka. Pomislek je podoben trdemu usnju, ki se brez rednega vzdrževanja začne sušiti in pokati.
Izsušenost kože na stopalih je prav tako povezana z oslabljeno kožno bariero, ki na drugih delih telesa pomaga zadrževati vlago. Ker stopala nimajo naravne zaščite pred izgubo vode, so bolj dovzetna za deskvamacijo, proces, pri katerem se zgornje plasti kože luščijo. Deskvamacija se pogosto pojavi kot drobne, bele luske na koži, še posebej na petah, kjer je pritisk največji.
Pozimi, ko se nosijo zaprti čevlji, se težava s suhostjo stopal še poslabša. Topli in vlažni pogoji v čevljih oslabijo kožno bariero, hkrati pa preprečijo, da bi se koža naravno prezračila. To lahko primerjamo z zaprtim oknom v vlažni sobi – vlaga ostaja, kar povzroča dodatno draženje in pogosto neprijeten občutek suhosti po tem, ko sezujemo čevlje.
Viri:
Tukaj so trije koristni viri o suhi koži, ki pojasnjujejo, kje se najpogosteje pojavi, skupaj s povezavami:
- Mayo Clinic: Dry skin (xerosis)
Mayo Clinic podrobno razloži vzroke suhe kože, najbolj prizadete dele telesa ter nasvete za obvladovanje.
Mayo Clinic – Dry Skin - American Academy of Dermatology Association: Dry skin guide
AAD navaja pogoste vzroke suhe kože, kje se najpogosteje pojavi in kako jo obvladovati z dermatološkimi pristopi.
AAD – Dry Skin - Cleveland Clinic: Dry skin causes and common areas
Cleveland Clinic opisuje dejavnike tveganja za suho kožo ter področja, ki so najbolj dovzetna, s praktičnimi nasveti za nego.
Cleveland Clinic – Dry Skin