Riž

Z rižem se prehranjuje polovica prebivalstva. Ali zaužijete svoj del? Kitajski pregovor pravi, da je obrok brez riža, kot lepo dekle brez enega očesa. V kitajskem jeziku se znana molitev glasi takole: “Daj nam danes naš vsakdanji riž.”

Riž (Oryza sativa) so najprej pričeli kultivirati na Kitajskem pred več kot 5.000 leti. Leta 1.000 p.n.š. se je preselil še na Japonsko in počasi migriral preko Evrope do Amerike sredi 17. stoletja. Obstaja okoli 7.000 različnih vrst riža. Zrelo seme je zaprto v neužitno lupino. Ko lupino odstranijo, ostane polnozrnati riž ali rjavi riž, ki je bogat z vlakninami in endospermo (majhen delček, ki vsebuje genetski material za izdelavo novega riževega zrna), ter vitamine in minerale. Kljub temu pa kar 98 odstotkov jedcev riža uživa beli riž (to je rjavi riž, ki so mu s poliranjem odstranili vlaknine in endospermo). Včasih je bil beli riž statusni simbol.

Z mehanizacijo pa je postal beli riž dostopen širokim množicam in rjavi riž se je počasi umaknil iz večine trgovin. (Mnogi vemo, da je rjavi riž boljši za nas, ampak v primerjavi s strukturo in okusom, ne bo premagal beli riž.) Beli riž se deli na dve večje skupini – kratkozrnati in dolgozrnati riž. Dolgozrnati riž je običajno še posebej obdelan in sicer nekaj vlaknin vrnejo nazaj v zrno.

Pri obdelavi riža je pomembno tudi staranje. Z njim zmanjšajo vsebnost vode v rižu in hkrati omogočajo, da se razvijeta boljši okus in aroma.

Vseeno pa vam priporočamo, da na policah trgovin poiščete rjavi riž in ga uporabljate pri rižotah in v kombinaciji z zelenjavo, ki bo obogatila njegov okus, ki se ga boste lahko navadili, saj je prav poseben in skoraj povsem drugačen od belega riža.

Ali ste vedeli…?

Polovica vsega riža se konzumira v krogu 15 km, kjer je bil posajen.

V mnogih državah pojedo posamezniki riža v količini od 100 do 200 kg na leto, oziroma jim predstavlja 30 do 60 odstotkov vseh zaužitih kalorij. (Pri nas pojemo letno približno 8 kg riža na osebo).