Socialna anksioznost [Kaj je in kako z njo živeti?]

V tem članku se bomo dotaknili socialne anksioznosti – kaj je in kako z njo živeti. V njem najdete štiri odgovore na vprašanja, ki si jih postavlja velika večina ljudi, in sicer: kaj sproži socialno anksioznost, kako se občuti socialna anksioznost, kako premagati socialno anksioznost in ali je socialna anksioznost pogosta?

Preberite spodnja poglavja…

Kaj sproži socialno anksioznost?

Socialno anksioznost v osebi sprožajo:

• dogodki in situacije, v katerih je postavljena v središče pozornosti (izpostavljanje v neki skupini ljudi, nastopanje pred publiko, zagovarjanje in predstavitev nalog ali projektov,…)
• situacije, v katerih ima občutek, da je pod stalnim opazovanjem in kontrolo s strani nadrejene osebe ali drugih ljudi
• sodelovanje v delovnih skupinah
• pogovarjanje z ljudmi, ki predstavljajo avtoriteto
• situacije, v katerih gre za izražanje osebnega mnenja, nestrinjanja ali neodobravanja
• situacije, v katerih ima občutek, da jo drugi ljudje ocenjujejo, presojajo in kritizirajo
• družabne situacije, v katerih gre za spoznavanje in pogovarjanje z drugimi, nepoznanimi ljudmi
• družabne situacije, v katerih jo oseba, ki jo spremlja, za nekaj časa pusti samo
• situacije, v katerih se mora pogovarjati z nepoznanimi ljudmi in nikakor ne najde teme pogovora
• situacije, v katerih ima občutek, da se bo osramotila ali osmešila
• prihod v prostor, ko že vsi sedijo
• gledanje v oči človeku, ki je nasproti nje
• prehranjevanje v javnih prostorih
• pitje v družbi ljudi
• telefoniranje v javnosti ali klicanje osebe, ki je ne pozna,…

Socialno anksioznost sprožijo različne situacije in občutki, ki jih oseba zaznava ob izpostavljenosti, v kateri se zaradi svoje anksiozne motnje ne počuti dobro oziroma ji ne predstavljajo užitka, pač pa le povečujejo njeno tesnobo. Kaj je tesnoba in kaj povzroča v posamezniku, ki se bori s socialno anksioznostjo, najdete na www.vlastakuster.si.

Kako se občuti socialna anksioznost?

Osebe, ki trpijo za socialno anksioznostjo, se ne počutijo dobro, saj jih ves čas obhajajo neprijetna občutja bojazni, nesproščenosti in raznih pritiskov, zaradi vseh morebitnih situacij in dogodkov, ki sprožajo občutenje anksioznosti. Ko pride do enega od potencialnih udejstvovanj med ljudmi, jih prevevajo negativni občutki v smislu, da jih drugi opazujejo, ocenjujejo in kritizirajo. V svoji notranjosti se nikakor ne morejo umiriti in sprostiti, saj so v sebi ves čas napete, nesigurne in pozorne na lastne napake in pomanjkljivosti pri izražanju in gibanju. Četudi ne gre za neko javno izpostavljanje ali za podajanje lastnega mnenja, se zelo neugodno počutijo tudi v situacijah, ko morajo na javnem mestu na primer na stranišče ali pa ko bi se lahko popolnoma neobremenjeno usedle na pijačo in si privoščile trenutek počitka. Tega niso sposobne narediti v nekem sproščenem vzdušju. Počutijo zelo neugodno, ko gre za pitje ali prehranjevanje »na očeh« mimoidočih, v katerih bodo oni sami (po njihovem mnenju) nič drugega kot predmet spotike in ocenjevanja. Oseba s socialno anksioznostjo se tako skoraj nikoli ne počuti dobro, ko je obkrožena z ljudmi, ko so na vidiku razna srečanja, sodelovanja in udejstvovanja v sklopu bodisi njenega izobraževanja, opravljanja profesionalnega poklica ali pa v sklopu aktivnosti njenega zasebnega življenja. Ne počuti se prijetno niti, ko gre za srečevanje širše družine, znancev, prijateljev. Priporočljivo je, da osebe s socialno anksioznostjo posežejo po raznovrstnih možnosti pomoči, ki jo lahko najdejo v obliki samopomoči pri anksioznosti ali pa nekega vodenega terapevtskega procesa.

Slika 1: Vsakdo, ki se sooča s socialno anksioznostjo, si mora najti in zagotoviti obliko pomoči, ki mu bo pomagala pri težavah, s katerimi se srečuje. Kako si lahko pomagajo sami, predstavljamo na VlastaKuster.

Kako premagati socialno anksioznost?

Socialno anksioznost je moč premagati z ustrezno terapevtsko pomoč, ki ne odstranjuje zgolj simptomov socialne anksioznosti, pač pa se osredotoča in išče rešitve na podlagi razlogov, ki so pri posamezniku povzročili razvoj te anksiozne motnje. Ena izmed takšnih terapevtskih pomoči je tudi EFT terapija, na kateri strokovno usposobljen terapevt posamezniku s pomočjo EFT tapkanja pomaga najti vzroke za nastanek njegove socialne anksioznosti. Najpogosteje jih je moč najti že v samem otroštvu, v katerem je posameznik očitno moral doživljati takšne stresne dogodke ali pa bil izpostavljen takšnemu načinu vzgoje in funkcioniranju njegove lastne družine, da se je nato že po vsej verjetnosti v obdobju adolescence začel zapirati vase in se skušali čimbolj izogniti socialnim interakcijam.

S pomočjo EFT terapije je možno predelati:

• posledice ponavljajočih se situacij, ko posameznik kot otrok ali najstnik ni prejel osnovnega občutka varnosti v medsebojnih odnosih
• posledice situacij, v katerih v krogu svoje lastne družine ni užival občutka varnega okolja, v katerem bi se naučil, kako funkcionirati, se izražati in se udejstvovati v zunanjem svetu.

EFT terapija tako pomaga predelati tudi vsa negativna čustva (strah, zaskrbljenost, žalost,…) in občutja (občutek tesnobe, dušenja, tiščanja v prsih,…), ki jih je posameznik čutil ob vseh preteklih stresnih dogodkih in ki pridejo na površje vsakokrat, ko je izpostavljen neki družbeni interakciji.

Slika 2: Tiščanje v prsih je eno od občutij, ki ga je posameznik čutili že v preteklih stresnih situacijah, na površje pa pride tudi v sedanjem času, in sicer vsakokrat, ko je potrebno odgovoriti na neko družbeno aktivnost.

Ali je socialna anksioznost pogosta?

Socialna anksioznost je kot ena izmed oblik anksioznih motenj, v današnjem svetu precej pogosta. Če govorimo na splošno o anksioznih motnjah, raziskave iz leta 2016 kažejo, da v Evropi za anksioznimi motnjami trpi več kot 25 milijonov ljudi. Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, s katerimi se srečujejo posamezniki, znotraj anksioznih motenj, pa je največje število ljudi prav tistih, ki se soočajo s socialno anksioznostjo. Anksioznim motnjam nato sledjo depresivne motnje, kar razberemo iz podatkov te iste raziskave, ki kažejo, da v Evropi za depresijo trpi več kot 21 milijonov ljudi.

Slika 3: Depresija je duševna motnja, za katero takoj za anksioznostjo, v Evropi trpi največ ljudi. Kaj je depresija podrobneje opisujemo na depresija na VlastaKuster.si.

Raziskave kažejo, da za socialno anksioznostjo trpi več žensk kot moških, najranljivejša skupina, ki ima največ možnosti za nastanek socialne anksioznosti, pa so mlajše ženske.

Socialna anksioznost se pri moških najbolj kaže v obliki strahu pred spoznavanjem in nagovarjanjem nasprotnega spola, pri ženskah pa gre v večini primerov za kombinacijo socialnih strahov z drugimi anksioznimi in depresivnimi motnjami ter tudi drugimi duševnimi motnjami.

Socialna anksioznost tako prizadene oba spola, kazati pa se lahko začne že v zgodnjih otroških in mladostniških letih. Čeprav jo mnogi enačijo s sramežljivostjo in tremo, s katerima se do določene mere soočamo prav vsi, je socialna anksioznost mnogo več, o čemer se je potrebno podučiti, da bi znali razumeti in pomagati osebam, ki trpijo zaradi nje.

Viri:

1 – Social anxiety – HSE